Novica

Uspeh za uspehom, potem pa na bergle

Anže Sirc

NEDELJSKI, 13.5.2015

DO VRHUNSKIH DOSEŽKOV V ŠPORTU TUDI ZA CENO ZDRAVJA

Zahtevni in enolični treningi v otroških letih lahko povzročijo hude poškodbe – Tina Maze, Mateja Svet in pokojni Rok Petrović so vzorni primeri izvrstnih treningov oziroma ekip, ki so v priprave vključevale vse aktivnosti, ne zgolj usvojitve tehnike. (Meta Černoga)

»Zaskrbljen postajam, ko nekaterilahkotno kar povprek oznanjajo, da je šport zdrav. Dve ‘resnici’ sta. Šport je zdrav in ni zdrav. Pojem šport je rodni pojem in ga po temeljnem namenu delimo na športno vzgojo (edukacijo), športno razvedrilo (rekreacijo), rehabilitacijski šport in selekcijski tekmovalni šport. Po naravi stvari bi morali biti zdravi le edukativni, rekreativni in rehabilitacijski šport. Poklicni tekmovalni selekcijski šport ne more biti zdrav. ‘Človeški material’ ni ustvarjen za takšne napore. Če me kdo prepriča, da so nenehne športne poškodbe vrhunskih poklicnih športnikov zdrave, da so smrti kolesarjev in nogometašev na športnem borišču zdrave, da je osem ali devet operacij kolena smučarske reprezentantke zdravo, takoj prekličem svoje stališče. Vrhunski poklicni šport ni zdrav,« je v pismih bralcev v Dnevniku pred časom zapisal Silvo Kristan, upokojeni športni pedagog. Športni trenerji iščejo talente že v vrtcih, šolah in na fakultetah, nadaljuje. »Celo Fakulteta za šport si prizadeva odkriti tako imenovane enačbe specifikacije, ki bodo na ‘znanstven način’ čim bolj zgodaj selekcionirale športne talente in športne garače. Poklicni vrhunski športniki so nenehno na udaru selekcije… Selekcija najboljših športnikov je bistveni znak vrhunskega poklicnega športa. In selekcijski tekmovalni šport ne more biti vedno zdrav.«

Prevelike obremenitve

Ravno na to, da se takšna selekcija začenja prezgodaj, opozarjajo tudi nekateri strokovnjaki zdravstvenih strok, ki z zaskrbljenostjo spremljajo mlade, ki so zaradi poškodb lahko prikrajšani za uspehe v članskih vrstah, čeprav so svojo moč, čas, denar… žrtvovali za višje (včasih niti ne svoje) cilje.

To opaža tudi Anže Sirc, diplomirani fizioterapevt iz UKC Ljubljana. »Skrbi me pogostost pojavljanja preobremenitvenih sindromov, poškodb, operacij pri mladih, ki so pogosto posledica nepravilnega, pretiranega gibanja. Najpogostejše so poškodbe kolenskih vezi, bolečine v križu, natrgane mišice… Vse to so poškodbe organizma, ki se še psihofizično razvija in treba se je vprašati, kako bo ta oseba funkcionirala v odrasli dobi, denimo na delovnem mestu.

Opažam pomanjkljivo znanje o preprečevanju morebitnih poškodb. Kdor svoje telo dobro pozna, se lahko pravočasno ustavi in poišče strokovno pomoč. Ob pojavu bolečine samo protibolečinska terapija ni učinkovita, treba je odpraviti vzrok nastanka, kar pogosto dosežemo s fizioterapijo. Nemalokrat pa se mladi in tisti, ki jih vodijo, borijo za to, da bi čim prej dosegli vrhunski rezultat, kar pa se lahko hitro odrazi na zdravju. Zato bi moral biti osnovni cilj gibanja pri mladih izboljšanje počutja, samozavedanja, pozitivnega odnosa do svojega telesa…, nikakor pa spodbujanje k doseganju vrhunskih rezultatov za vsako ceno,« je prepričan Anže Sirc. Meni, da je verjetno eden od razlogov za tako šte vilne poškodbe tudi ta, da treningi niso pravilno usmerjeni, da se izvaja le določene vaje, pa še te velikokrat ne povsem pravilno. Razmišljati bi bilo treba o timih, v katerih bi sodelovali strokovnjaki s področja športa, rehabilitacije, psihologije, pedagogike in prehrane.

Pozorni na poškodbe

Tudi Martin Zorko, specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine iz Centra za medicino športa v ZD Ljubljana, opaža, da so preobremenitve pri mladih navadno povezane s količino enoličnega treninga; torej vadbe dan na dan na enak način.

»Če takšna vadba ni ustrezna ali se otrok nanjo ne odziva dobro, lahko pride do trajnih poškodb. Opažamo, da narašča število preobremenitvenih sindromov, ki nastanejo zaradi čezmerne obremenitve posameznega dela telesa. To so denimo vnetja na stiku med kostjo in tetivo, odstopanja hrustanca v sklepu in podobno.«

Te poškodbe nastanejo postopoma in so na začetku manj opazne, nato pa se stanje postopno slabša. Če starši ali trenerji nanje niso pozorni, lahko vodijo v dolgotrajno rehabilitacijo, lahko pa se končajo tudi z invalidnostjo. Zato svetuje, naj starši v primeru, ko otrok toži nad neko konstantno bolečino, ki ne pojenja, takoj obiščejo zdravnika.

»Dejstvo je, da otrok potrebuje gibanje; najmanj eno uro na dan, vendar naj bo to kombinacija različnih vadb, ne pa enolične. Če otrok do desetega leta ne razvije ustreznih temeljev koordinacije, gibljivosti in ravnotežja, bo imel kasneje veliko več teža v, « opozarja Zorko. Priporoča, da se otroci preizkusijo v različnih športih in šele pozneje, pri 13. ali 14. letu, izberejo šport, ki jim najbolj ustreza. Vendar nekateri klubi vse bolj težijo k čimprejšnji specializaciji za posamezen šport in v želji po uspehu zanemarijo razvoj splošnih gibalnih sposobnosti. Kar pa je napaka.

»Otrok sicer lahko s ponavljajočimi se gibi v letu ali dveh doseže izjemen napredek, a problem je, da ostaja motorično zavrt in tako na neki točki pride do zastoja, ko vadbe ne zmore več ali pa pride do poškodbe.«

Prezgodnje vključevanje v specialne oblike tekmovalnega športa je kontraproduktivno tudi zato, ker se zaradi težavnosti treningov v zgodnjem otroštvu gibanje otroku pozneje, najpogosteje na začetku pubertete, tudi upre. »Otroka je treba spodbujati h gibanju, a s prisilo ne gre,« pravi zdravnik. Pri otrocih je treba upoštevati tako biološko kot kronološko starost. Pri nekaterih se puberteta začne že prej kot pri drugih, to pa za seboj potegne tudi določen razvoj, hormonske spremembe in odzivnost organizma na trening. Zato je tekmovalne dosežke otrok velikokrat nesmiselno primerjati, saj je pogosto boljši tisti, ki je v razvoju hitrejši, kar pa ne pomeni, da bo tako ostalo tudi v odraslem obdobju. Tudi Zorko opaža pomanjkanje spontanega gibanja pri otrocih. Nekoč so se kotalili, plezali po drevesih, se plazili, tekli… Vse to ima za otrokov telesni razvoj največji pomen. Šele ko otrok usvoji osnove nadzora gibanja, pride na vrsto razvoj mišične moči in vzdržljivosti. Ker pa tega navadno v tem zaporedju ni, otroci prehitro izgorijo, neustrezen razvoj mehanizmov nadzora gibanja pa prispeva k povečani možnosti poškodb.

Manj vzdržljive generacije

Da je problem osnovne telesne pripravljenosti pri otrocih skrb vzbujajoč, že dalj časa opozarja tudi prof. dr. Janko Strel, upokojeni športni pedagog s Fakultete za šport, tudi utemeljitelj športnovzgojnega kartona, programa za spremljanje gibalnih sposobnosti šolajočih otrok. Na podlagi teh podatkov, s katerimi se lahko pohvalijo le redke države, ugotavlja, da so se v tridesetih letih zgodile velike spremembe.

»Najprej je treba povedati, da se je povečala telesna masa. Naj povem le za primerjavo: povprečni 14-letnik je pred dvajsetimi leti tehtal 40, danes pa 61 kilogramov. Opažamo manjšo gibljivost v sklepih in nižjo mišično moč. Posledično pri tej generaciji pričakujemo velike težave s kostmi in večjo pojavnost osteoporoze. Zmanjšala se je tudi vzdržljivost. Poleg tega so otroci postali občutljivi za vsako najmanjšo bolečino,« le nekatere očitne spremembe izpostavi profesor in opozori še na drugo »nevarnost« sodobne generacije: lagodnost. Ta je produkt preveč zaščitniških staršev.

»Starši pišejo opravičila učiteljem športne vzgoje, a se ne zavedajo, da s tem najbolj škodijo prav otroku, ki za gibalni razvoj potrebuje tudi nekaj napora, znojenje, in da to ni zgolj igra,« pravi in dodaja, da so tudi športni učitelji postali povsem neavtonomni, saj so pod vedno večjimi pritiski staršev in težko še izpolnijo učni program, saj jih starši tožijo za vsako najmanjšo poškodbo, ki se pri vadbi zgodi otroku. Tako so skoraj že povsem opustili izvajanje gimnastike, saj se bojijo, da bi se kdo poškodoval.

Premalo nadzora nad klubi

Dodaja še, da morajo učitelji v šolah vsako najmanjšo poškodbo zabeležiti, narediti zapisnik in navesti vse podrobnosti poškodbe, medtem ko klubi statistike poškodb, kolikor mu je znano, sploh ne vodijo. Po njegovem mnenju bi moral za večji nadzor nad klubi in društvi bdeti neki organ, denimo zbornica ali pa olimpijski komite, ki bi mu klubi morali sporočati podatke o poškodbah.
Prav tako bi bilo treba izvajati nadzor nad tistimi, ki športno vadbo ali treninge izvajajo.

»Nekateri imajo namreč opravljene le tečaje, a celo nekateri športno izobraženi kadri so podlegli pritisku komercializacije in staršem, ki seveda želijo videti le uspehe in rezultate otrok. Kar pa ni dobro,« pravi prof. dr. Janko Strel in dodaja, da so nekateri otroci, ki so šli po pravi poti, zdaj uspešni športniki ali pa so na dobri poti k temu. Takšno, pravilno pot je, kot pravi, izbrala tudi izvrstna smučarka Tina Maze, ki je prejšnji teden napovedala začasno prekinitev kariere, pa Mateja Svet in pokojni Rok Petrović. Ti so po njegovem mnenju med smučarji vzorni primer izvrstnih treningov telesne priprave oziroma ekip, ki so v priprave vključevale vse dejavnosti za razvoj gibalnih sposobnosti in se niso osredotočale zgolj na osvojitev tehnike in taktike posamičnega športa.

Sicer pa je Strel glede gibalnih sposobnosti otrok optimističen, saj se trend padanja, ki je bil na najnižji točki leta 2010, zdaj že pet let obrača navzgor. Še zlasti pri dekletih, ki športno dejavnost dojemajo tudi skozi proces zdravja, estetike in lepote, medtem ko fantje šport dojemajo bolj kot užitek in so v večji meri podlegli medijem in sledijo komercializaciji športa ter želji po čim boljših dosežkih.

»V naši populaciji je na srečo čedalje več gibalno dejavnih otrok in se ni bati za športne potenciale, a po drugi strani se je več kot dvakrat povečalo število tistih, ki so gibalno manj kompetentni.« Pri svojih svetovanjih namreč opaža, da so nekatere mladostnike sodobne tehnologije zasvojile že do te mere, da po prihodu iz šole ne stopijo več niti iz stanovanja. »Najslabše je konec tedna in med počitnicami. Včasih je bil to čas spontane igre na prostem, zdaj je to zabava za računalnikom, s tem pa se zmanjšuje telesna dejavnost. Zato bo treba narediti še kakšen korak,« je prepričan Janko Strel.

Uspeh za uspehom, potem pa na bergle
DO VRHUNSKIH DOSEŽKOV V ŠPORTU TUDI ZA CENO ZDRAVJA
Anže Sirc, dipl. fizioterapevt

foto: Jaka Gasar

»Nemalokrat se mladi in tisti, ki jih vodijo, borijo za to, da bi čim prej dosegli vrhunski rezultat, kar pa se lahko hitro odrazi na zdravju. Zato bi moral biti osnovni cilj gibanja pri mladih izboljšanje počutja, samozavedanja, pozitivnega odnosa do telesa, nikakor pa spodbujanje k doseganju vrhunskih rezultatov za vsako ceno.«
Prof. dr. Janko Strel
Prof. dr. Janko Strel na podlagi podatkov športnega kartona pri današnjih otrocih opaža manjšo gibljivost v sklepih, nižjo mišično moč, zmanjšala se je vzdržljivost, poleg tega so postali preveč občutljivi za vsako najmanjšo bolečino, kar je posledica preveč zaščitniških staršev.
Martin Zorko, dr. med.
»Če vadba ni ustrezna ali se otrok nanjo ne odziva dobro, lahko pride do trajnih poškodb.«
Ostale novice

Brez sprememb ne pričakuj sprememb

Anže Sirc

NeDelo, 7. junij 2015 Novi svetovalec NeDela: Anže Sirc, diplomirani fizioterapevt, o ortopedskih težavah, preventivi in pravilni drži K sodelovanju smo povabili novega strokovnjaka, ki na Polikliniki UKC Ljubljana izvaja ambulanto fizioterapijo, zasebno pa dela tudi z vrhunskimi športniki. Odgovarjal … Se nadaljuje

NeDelo, 7. junij 2015 Novi svetovalec NeDela: Anže Sirc, diplomirani fizioterapevt, o ortopedskih težavah, preventivi in pravilni drži K sodelovanju smo povabili novega strokovnjaka, ki na Polikliniki UKC Ljubljana izvaja ambulanto fizioterapijo,..

Kontrolirano dinamično sedenje
Kontrolirano dinamično sedenje

Zavedajmo se sedenja!

Anže Sirc

Sedenje je sestavni del življenja in marsikdo presedi večji del dneva, zato bi bilo dobro vsaj malo pozornosti nameniti položaju, ki ga zavzemamo na stolu in se s tem izogniti nepotrebnim preobremenitvam.

Sedenje je sestavni del življenja in marsikdo presedi večji del dneva, zato bi bilo dobro vsaj malo pozornosti nameniti položaju, ki ga zavzemamo na stolu in se s tem izogniti..

ant. nagib medenice
ant. nagib medenice

Fizioterapija pri artrozi kolka in vstavitvi umetnega kolka

Anže Sirc

Po operaciji artrotičnega kolka in vstavitvi endoproteze se pričakuje, da bo pacient zaživel kvalitetnejše življenje. Pričakuje se zmanjšanje bolečine, lažje opravljanje prejšnjih dnevnih aktivnosti… A vedno se ne izteče tako. Operiranec ima težave in ko operater, splošni zdravnik oceni, da bi bilo vredno poizkusili s fizioterapijo, pacient z delavnim nalogom pride v našo ambulanto. Razmišljanje o fizioterapevtski obravnavi tovrstne problematike bom začel na začetku pojavljanja težav s kolkom.

Začetek artroze

Na artrotične spremembe v sklepu nas opozori kapsularni vzorec, ki pri kolčnem sklepu kaže največje omejitve v smeri giba notranje rotacije (NR), nato upogib (FLEX) in odmika (ABD), v..

Pravilna vzravnana drža
Pravilna vzravnana drža

Pomagaj si sam

Anže Sirc

Pomemben del terapije je posameznika seznaniti s tem, kako lahko omogoči telesu optimalno zdravljenje, kako prepreči ponovne poškodbe, preobremenitve...

Če znamo prisluhniti sebi, svojemu telesu (v kakšnem položaju se trenutno nahajamo, smo sključeni, napeti…), si lahko pomagamo sami. S kontrolirano držo in pravilno tehniko bi delo, športne aktivnosti opravljali..

Med predstavitvijo vaje
Med predstavitvijo vaje

Pravilna drža naj bo del vsakdana

Anže Sirc

Fizioterapevt Anže Sirc o pomenu preventive pri preprečevanju poškodb: Bolečina je le opozorilo, vzrok je lahko povsem drugje – Vedno je treba iskati vzrok za bolečino in ga skušati odpraviti.

Objavljeno v Nedeljski, 19.2.2014 (str. 17). Avtor: Meta Černoga. "Najbolj sem vesel, kadar s pomočjo fizioterapije s pacientom normalizirava zdravstveno stanje, da mu ni treba več jemati protibolečinskih zdravil ali da se..