Novica

Brez sprememb ne pričakuj sprememb

Anže Sirc

NeDelo, 7. junij 2015

Novi svetovalec NeDela: Anže Sirc, diplomirani fizioterapevt, o ortopedskih težavah, preventivi in pravilni drži

K sodelovanju smo povabili novega strokovnjaka, ki na Polikliniki UKC Ljubljana izvaja ambulanto fizioterapijo, zasebno pa dela tudi z vrhunskimi športniki. Odgovarjal bo predvsem na vprašanja o ortopedskih težavah, preventivi pred poškodbami ali rehabilitaciji, svetoval pa tudi, kako lahko s pravilnim gibanjem in držo celo v službi, ali med vsakodnevnimi aktivnostmi ohranjamo telo zdravo na dolgi rok.

Anže Sirc ima kljub relativni mladosti – 32 let mu je –, bogate izkušnje na področju ortopedije, saj je za njim že sedem let dela na Ortopedski kliniki Ljubljana, zdaj pa na polikliniki UKC Ljubljana izvaja predvsem rehabilitacijo po ortopedskih in travmatoloških operacijah, konservativne terapije (npr. težave zaradi hernije diska, stenoze spinalnega kanala, poškodbe ramenskih in kolenskih sklepov …), pa tudi korekcijo slabe drže. Ves čas se tudi dodatno izobražuje, saj je Gorenjcu zelo blizu celostna obravnava človeka, torej ne le odpravljanje simptomatike, pač pa predvsem vzrokov težav. Tudi to je bil poleg tega, da je veliko delal z reprezentancami in klubi (predvsem košarkaši, odbojkaši in nogometaši) eden od razlogov, da je svojo dejavnost razširil še zasebno. Pri tem kombinira oz. uporablja različne terapevtske tehnike in pristope, pa tudi komplementarne metode, masažo in vadbe za preventivo, rehabilitacijo ter krepitev telesa.

Kot pravi, najbolj skrbi dejstvo, da je med bolniki med bolniki čedalje več mladih. »Ortopedija načeloma vseeno v večji meri obravnava degenerativne poškodbe, ki nastanejo zaradi starosti, zdaj pa narašča število športnih poškodb zaradi preobremenitev tudi pri mlajših generacijah. In to ne le pri vrhunskih športnikih, od katerih se zahteva in pričakuje vedno več, pač pa podobno velja tudi za rekreativce. Ti pogosto prestopajo meje svojih zmožnosti gredo, in to brez strokovnega nadzora, ta pot pa pogosto vodi do trajnih poškodb,« opozarja. V prostem času vsestranski rekreativec – teče, kolesari, pleza, vesla, igra odbojko, nogomet, teče na smučeh, krepi telo tudi z drugimi anaerobnimi vadbami – ljudem svetuje prav to: ukvarjanje s čim več različnimi športi, da se krepijo vsi deli telesa, hkrati pa ne obremenjuje le posameznih mišic ali sklepov. »In seveda ni treba vaditi prav vsak dan, zlasti, če ste zelo utrujeni.«

Zasêdeni in zasédeni

Druga vrsta ortopedskih težav dandanašnjih generacij pa se pojavlja zaradi sedenja. »Večina ljudi danes dolge ure sedi za računalnikom, in pri tem je le redko kdo pozoren na držo telesa«. Konstanta slaba drža pa lahko z leti prinese številne težave in bolečine v predelu križa, hrbta in vratu. »K čemur seveda svoje doprinese še stres. Ker nikoli ni dovolj in dobro narejeno, ker je zdajle že prepozno; ljudje se v takih razmerah zakrčijo vase, in so še tudi potem, ko so sproščeni, telesno vseeno napeti.« Moj nasvet: karkoli delate, morate ob tem vedno misliti še nase, in ne le na to, da boste čimprej čimveč naredili. Tudi počitek je zelo pomemben, in to ne le v športu!«
Telo se, kot pravi, z leti obrabi in počasneje regenerira. »Zato je smiselno, da zdravje in potencial, ki ga imamo, poskušamo vzdrževati čim dlje, in sicer s kakovostjo gibanja v vseh situacijah: na delovnem mestu, v športu, pri vseh aktivnostih, ki jih opravljamo, pa naj bo za sedenje, košnjo trave ali pa delo na vrtu.« Na tem bi se moralo po njegovem delati že od malega. »V vrtcih in osnovnih šolah bi morali delati najboljši športni pedagogi, saj če bi se otroke usmerjalo v pravilno držo in izvajanje vaj, bi to razvijali tudi pozneje in bi imeli tako s seboj celo življenje manj dela. To bi morali poudarjati tudi na delovnih mestih: če bo nekdo za računalnikom poskušal pravilno sedeti – pri tem gre pravzaprav že za mini trening –, bo imel bistveno manj bolečin, zaradi tega bo lažje skoncentriran na delo, tudi bolniške bo manj…«

Nikoli ni prepozno

A ker razmere niso idealne, ljudje pa svoje zdravje jemljemo za samoumevno, vse dokler nam služi in zato prej le redko mislimo na preventivo, imajo najrazličnejši (manualni) terapevti čedalje več dela. »Če težav ne rešujemo sproti, enkrat poči, pride do poškodbe in takrat človek potrebuje pomoč specialista. Terapevti poskušamo potencial, ki ga človek še ima, izkoristiti, da z njim čim dlje vzdržuje zadovoljivo zdravstveno stanje. Če pri tem aktivno sodeluje, se lahko nauči pravilnega gibanja, ki mu bo dolgoročno pomagalo. Pri svojem delu težim k temu, da poiščem vaje, ki človeku odgovarjajo, ter so hkrati krepilne in terapevtske.« A, kot poudarja, je vsak človek zgodba zase, zato niso vse vaje primerne za vse paciente z enakimi oz. podobnimi težavami, podobno velja tudi za (še) zdrave ljudi, ki bi radi izboljšali svojo telesno držo, zato je, vsaj v začetni fazi, bistveno, da se tega učijo pod nadzorom strokovnjaka. »Dva lahko delata isto vajo, z istimi navodili, a jo eden izvaja pravilno, drugega pa pri tem boli hrbet,« opiše izkušnje iz ambulante. Bistveno potem pa je, da človek po koncu terapije nadaljuje s tem kar se je naučil, sicer se lahko hitro vrne na točko, ko znova potrebuje terapevta, posledice pa se z leti le še stopnjujejo. »Od pacienta je, skratka, odvisno, ali bo v življenju kaj spremenil, ali ne, brez tega pa sprememb na bolje enostavno ne more pričakovati. Zato poudarjam: nikoli ni prepozno, vendar pa ne odlašajmo!«

 

Namig za pravilno sedenje

Usedimo se bolj na sprednji del stola. Stopali v celoti in vzporedno položimo na tla. Vzravnajmo se, a ne pretiravajmo – pri tem lopatici nežno pomikajmo navzdol proti zadnjici, istočasno pa z glavo poskusimo »zrasti«. V tem položaju ne bodimo statični, ves čas je treba iskati trenutno najbolj ugodni položaj.

Ostale novice
Kontrolirano dinamično sedenje
Kontrolirano dinamično sedenje

Zavedajmo se sedenja!

Anže Sirc

Sedenje je sestavni del življenja in marsikdo presedi večji del dneva, zato bi bilo dobro vsaj malo pozornosti nameniti položaju, ki ga zavzemamo na stolu in se s tem izogniti nepotrebnim preobremenitvam.

Sedenje je sestavni del življenja in marsikdo presedi večji del dneva, zato bi bilo dobro vsaj malo pozornosti nameniti položaju, ki ga zavzemamo na stolu in se s tem izogniti..

ant. nagib medenice
ant. nagib medenice

Fizioterapija pri artrozi kolka in vstavitvi umetnega kolka

Anže Sirc

Po operaciji artrotičnega kolka in vstavitvi endoproteze se pričakuje, da bo pacient zaživel kvalitetnejše življenje. Pričakuje se zmanjšanje bolečine, lažje opravljanje prejšnjih dnevnih aktivnosti… A vedno se ne izteče tako. Operiranec ima težave in ko operater, splošni zdravnik oceni, da bi bilo vredno poizkusili s fizioterapijo, pacient z delavnim nalogom pride v našo ambulanto. Razmišljanje o fizioterapevtski obravnavi tovrstne problematike bom začel na začetku pojavljanja težav s kolkom.

Začetek artroze

Na artrotične spremembe v sklepu nas opozori kapsularni vzorec, ki pri kolčnem sklepu kaže največje omejitve v smeri giba notranje rotacije (NR), nato upogib (FLEX) in odmika (ABD), v..

Pravilna vzravnana drža
Pravilna vzravnana drža

Pomagaj si sam

Anže Sirc

Pomemben del terapije je posameznika seznaniti s tem, kako lahko omogoči telesu optimalno zdravljenje, kako prepreči ponovne poškodbe, preobremenitve...

Če znamo prisluhniti sebi, svojemu telesu (v kakšnem položaju se trenutno nahajamo, smo sključeni, napeti…), si lahko pomagamo sami. S kontrolirano držo in pravilno tehniko bi delo, športne aktivnosti opravljali..

Med predstavitvijo vaje
Med predstavitvijo vaje

Pravilna drža naj bo del vsakdana

Anže Sirc

Fizioterapevt Anže Sirc o pomenu preventive pri preprečevanju poškodb: Bolečina je le opozorilo, vzrok je lahko povsem drugje – Vedno je treba iskati vzrok za bolečino in ga skušati odpraviti.

Objavljeno v Nedeljski, 19.2.2014 (str. 17). Avtor: Meta Černoga. "Najbolj sem vesel, kadar s pomočjo fizioterapije s pacientom normalizirava zdravstveno stanje, da mu ni treba več jemati protibolečinskih zdravil ali da se..